Barvna analiza: I. del: Zakaj sploh o barvah in uvod v 4 letne čase

Ker je bila tema o barvah zelo dobro sprejeta že z mojimi instagram objavami, sem se odločila, da ji bom namenila mesto tudi na blogu. Barvna analiza je in vedno bo velik del tistega, o čemur razmišljam, ko nehote strmim v neznanko v trgovini. "Zima ali poletje?". Zdaj veš, če si bila kdaj to tudi ti. Brez zamere.

V barvno analizo se poglabljam iz lastnih interesov, ker mi tega znanja v dosedanjih izobraževanjih iz ličenja in frizerstva preprosto ni bilo dovolj. Dotaknili smo se barvnih krogov in komplementarnosti, povedali so nam osnovna pravila, kot "modrim očem pašejo te barve, rjavim pa te", vse ostalo je bilo prepuščeno našemu občutku.

Ne bom šla v detajle, kaj se zgodi v moji glavi, ki rabi imeti vse posortirano, ko mi nekdo reče "ah, to pa ja vidiš, saj imaš nek občutek." Na kratko - zagrabi me panika in olajšanje poiščem v ekstremno drugi smeri: obsedenosti z detajli.

 

Barvna teorija

Barvni krog

Barvni krog je osnova vsake barvne teorije, ki jo boste srečali od frizerstva do grafičnega oblikovanja, arhitekture, designa in še kje. Pri ličenju se teorijo barvnega kroga uporablja pri nevtralizaciji, prikrivanju pomanjkljivosti, poudarjanju atributov in iskanju pravih odtenkov. 

Če želimo eno barvo potencirati, jo kombiniramo z njej bližnjimi na barvnem krogu. Če pa želimo drugo barvo nevtralizirati, to storimo z barvami z nasprotne strani barvnega kroga. 

Poznavanje barvnega kroga je temelj, ko se lotevamo prikrivanja rdečic, modrih podočnjakov ali pa poudarjanja zelenih oči, "ubijanju" rumenega tona pri blond laseh in še kje. Torej, same uporabne stvari! 

 

Nastanek štirih letnih časov

Enostaven krog sedmih barv je postal temelj za barvno analizo po metodi letnih časov. Johannes Itten je v knjigi Umetnost barve teorijo razširil in uvedel koncept harmoničnih in komplementarnih barv, po njem pa poznamo Ittenov barvni krog.

Itten je barve iz barvnega kroga dalje razdelil na 4 tipe glede na to, ali so tople, hladne, svele ali temne ter jih povezal z letnimi časi. Verjel je, da naj bi bili štirje letni časi barv v harmoniji s štirimi "tipi" ljudi, ki jim te barve najbolj pristajajo.

• pomlad: tople in svetle barve, 
• poletje: hladne in svetle barve, 
• jesen: tople in temne barve,
  
• zima: hladne in temne barve. 
  

                     

 

Metoda je prejela mnogo kritik, saj je dojemanje barv subjektivno, uvrščanje ljudi v kategorije glede na njihove barve pa enaka hoji po zelo tankem ledu. 

Pomembno je, da se zavedamo, da ni "boljšega" ali "lepšega" letnega časa. Vsi so si med sabo enakovredni. 

 

Z ugotavljanjem katera kategorija je "naša", ne govorimo o osebnostni lastnosti, kot "jaz sem zima", "ti si poletje".  

Govorimo o skupini barv, ki posamezniku glede na njegove temeljne vizualne lastnosti: podton (hladen/topel) in kontrast (nizek, visok), najbolj pristojijo. 

Določanje podtona

Določanje kontrasta 

Znanje, katere barve uporabljati nas opolnomoči. Pri ličenju se naučimo, katere barve lahko nosimo za dnevni naravni videz, katere pa, ko želimo izstopati in biti bolj zapeljivi. Končno najdemo pravo rdečo šminko in naši podočnjaki niso več sivi. O barvni teoriji razmišljamo, ko izbiramo puder in vemo, zakaj vzamemo toplega ali hladnega, ne glede na to, kako bledi ali zagoreli smo. 

Poznavanje svojega letnega časa nam pomaga, da si lahko bolj zavestno sestavimo garderobo na osnovnih kosih naših nevtralnih barv. Ko enkrat vemo, katere barve to so, se ne bo več tolikokrat zgodilo, da kupimo nekaj samo zato, ker je trenutno moderno in nam potem stoji na dnu omare. 

 

Lupčke, 

Junja 

Pojdi naprej na naslednjo objavo: Barvna analiza: II. 12 letnih časov in določanje podtona